Spremljevalni dogodek ob razstavi Andreja Koruze: Dober dan gospod predsednik, interaktivne instalacije, ki je na ogled od 17. decembra do 26. januarja v Galeriji Layerjeve hiše.
Pogovor z umetnikom bo v Stolpu Škrlovec vodila Petja Grafenauer, umetnostna zgodovinarka, kuratorica sodobne umetnosti, likovna kritičarka, urednica in publicistka.
Pogovor bodo dopolnjevali povabljeni gostje:
Dr. Katja Kolšek je doktorica filozofije in diplomirana sinologinja. Trenutno je zaposlena na Oddelku za Afriške in azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se s sodobno evropsko filozofijo, psihoanalizo, in moderno ter sodobno kitajsko literaturo, ki jo tudi prevaja,
Jasmin B. Frelih je prejemnik nagrade za najboljši prvenec za delo Na/pol in bil z njim nominiran tudi za nagrado kresnik. Sourednik literarne revije Idiot študira zgodovino in je diplomant primerjalne književnosti,
Filip Dobranič je soustanovitelj inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan, ki neguje kritično misel. Zagriznega hekerja in retorika zanima predvsem svoboda interneta.
Tudi publiko vabimo, da sodeluje v debati in se pred pogovorom udeleži interaktivne instalacije in sama podoživi svet, ki ga soustvarjamo. Pa ga res?
O razstavi:
V Galeriji Layerjeve hiše v Kranju umetnik mlajše generacije Andrej Koruza pripravlja interaktivni razstavni projekt Dober dan gospod predsednik, ki je kot naročen za današnji čas. Koruza obiskovalca postavi v vlogo odločevalca, tistega, čigar odločitev vpliva na življenja mnogih in ga vodi do posledic njegovih odločitev. V času, ko se nam zdi, da se stvari v družbi bližajo vrelišču, so na razstavi Dober dan gospod predsednik na preizkušnji etika, morala in odgovornost državljanov.
“Mi odločamo!
Svet se po letu 2008 vrti vse hitreje. So vojna v Siriji, ekonomska kriza, nespoštovanje človekovih pravic le simptomi neke večje krize? Je po Wallersteinu tudi v Evropi zaživela generacija, ki ne pomni vojnih strahot in se, s pogumom nevednosti, znova postavlja na položaje? Krize se v družbi ciklično menjajo s časi brez večjih sprememb. Janis Varufakis, profesor politične ekonomije in nekdanji grški finančni minister, je eden tistih, ki trdijo, da vsake toliko pride do krize, po kateri vrnitev v preteklo stanje ni več mogoča. To je kriza, ki privede do sprememb v družbi in Varufakis trdi, da se pravkar nahajamo v njenem središču.
Družba se v svoji zgodovini ni nikdar obnašala demokratično in tako se ne vede niti v času in krajih ‘demokracije’. Tudi v naravi življenje z demokracijo nima dosti veze in se raje odvija v ciklih. Ko je v naravi plena dovolj, se poveča število plenilcev in ko prične plena zato zmanjkovati, se zmanjša število plenilcev in plen se znova namnoži, krog pa steče znova. Že v XIV. stoletju je Ibn Haldun to dinamiko pedantno prenesel na družbene cikle, ki jih je zaznal ob raziskovanju zgodovine arabskih držav v Španiji in S Afriki.
Haldun je v vlogi plena zaznal nekaj, kar se imenuje asabiyyah (arabsko عصبية). Asabija je oblika solidarnosti, občutek za skupino ali kohezija, ki se pojavi v skupinah in je posledica nuje sodelovanja v boju proti plenilcem oz. vladajočim. Haldun asabijo prepozna kot temeljno vez človeške družbe in temeljno gonilno silo zgodovine. Ko se asabija po francoski revoluciji ali boju proti okupatorju dokoplje do oblasti, uspeh s seboj že nosi klico uničenja. Vladarji hitro izgubijo stik s podaniki in asabija prične razpadati, vladarjeva moč pa slabi. Pojavi se druga skupina, ki je razvila asabijo in cikel teče dalje. Vojne, migracije, zaton človekovih pravic, revščina, izgorevanje na delovnem mestu … je moč misliti, da gre le za delce velikega mozaika?
Projekt Dober dan gospod predsednik je projekt mozaika, projekt delcev in njihovih povezav. Avtor projekta, umetnik Andrej Koruza je mozaicist po izobrazbi in razmišljanju. Mozaik, trdi, je impresiven medij, ki je veliko več od ornamenta, od kamnitega, lepega, tradicionalnega in obrtniškega. Mozaik je lahko izhodiščni način za analizo sveta. Koruza mreže prepoznava vsepovsod, tkejo se prek praznih prostorov med elementi, ki jih mozaicisti imenujejo tessere.
V interaktivni instalaciji Dober dan gospod predsednik je tesser več vrst in ena od njih smo tudi obiskovalci. Večina nas je iz vloge plena le začasno v vlogi plenilca, tisti redki plenilci, ki bodo obiskali razstavo, pa se znajdejo v simulaciji naravnega okolja, le da so posledice njihovih odločitev osebne in takojšnje.
Sprva se zdi, kot da bi nas Koruza želel učiti empatije do tistih, ki z naklonom glave ali lastnoročnim podpisom določajo pogoje, v katerih bo svoje življenje preživljal ostanek razpadajoče asabije. Odločitve niso enostavne in posledice so raznolike. Koruza cilja na posameznika, na njegovo zavest o vprašanjih, ki se zastavljajo našemu času. Ta vprašanja se zastavljajo plenilcem in plenu in posledice bodo nosili oboji, le različne bodo. Vsak izmed nas je delec virtualnega mozaika in nanj vpliva, vendar – opomni Koruza – ko stvari pogledamo od daleč, je mozaik zgolj delec nečesa širšega in večjega, tessera nekega drugega mozaika, kjer podpis predsednika pomeni le malo.”
Petja Grafenauer
Andrej Koruza prihaja iz Kopra in deluje na polju intermedijske umetnosti ter je eden redkih slovenskih mozaicistov. Obiskoval je edino šolo mozaika na svetu Scuola Mosaicisti Del Friuli, kjer je leta 2007 prejel štipendijo za najboljši končni mozaik. Pred tremi leti je nase opozoril s prvim iz serije interaktivnih mozaikov Znamenja z meje in z inovativnostjo prepričal tako stroko kot laično javnost. Koruza je gostoval tudi na Nizozemskem in v Benetkah, kjer je bil izbran na razstavo finalistov Premio Arte Laguna v Arsenalu.
Avtor razstave: Andrej Koruza
Tehnična podpora: Luka Frelih (Ljudmila), skupaj z dijaki Šolskega centra Kranj (tehnična smer) pod mentorstvom Aleša Hvasti; dijaki: Jure Vreček, Tilen Kuzma, Tim Šlegel in Nejc Babnik.
Kustosinja: Petja Grafenauer
Fotografije: Luka Kaše in Mateja Tomažinčič
Produkcija: Layerjeva hiša (Zavod Carnica)
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, MOK
Galerija Layerjeve hiše je odprta med tednom od 12h do 18h, ob sobotah od 10h do 12h, ob nedeljah in praznikih je zaprta.
