Razstava vsebodobro združuje dva umetniška medija – poezijo in fotografijo – ter razkriva dialog med ustvarjalkama. Njeni začetki segajo več kot desetletje nazaj, ko je Stanka Hrastelj začela snovati pesniško zbirko Vznožje. Takrat je k sodelovanju povabila Nino Sotelšek, da bi sočasno ustvarila serijo fotografij.
Ključno vlogo pri vizualni interpretaciji so imeli njuni pogovori, iz katerih je fotografinja skušala ujeti razpoloženje in ga prevesti v vizualno podobo pesnitve. Fotografinja ni želela opisovati določenega motiva niti opredeljevati lastne fotografske prakse. Uporabljala je tisto, kar se je znašlo pri roki – večinoma filme s pretečenim rokom trajanja in žepno camero obscuro. Ustrezal ji je njen učinek, saj omejuje nadzor v trenutku osvetlitve filma. Ta ji je omogočil razbremenjenost pri iskanju vizualnega izraza, s čimer se je približala občutju pesniške predloge. Fotografski izdelek je zato metaforičen in predstavlja ustvarjalkino dojemanje fotografije kot vizualne poezije.
Zaporedje fotografij in pesmi na razstavi je razgibano in sledi intuiciji zbiranja vtisov ter gradnji zaporedja podob: črno-bele podobe se prepletajo z besedami, ki pred gledalcem razgrinjajo idejo naslova razstave. Besede bodrenja in tolažbe, da bo vse dobro, kdaj izrečemo tudi mimogrede. Po njih posežemo, da izpolnimo svojo dolžnost poslušalca, kadar se s tegobami drugega ne znamo, zmoremo ali nočemo soočati. Besede se sprimejo v eno samo, v izvotljeni in prazni vsebodobro, ki pade kot težka senca ali nemara celo postane zlovešča grožnja ...
Nina Sotelšek (1982) je izšolana fotografinja, ki je leta 2010 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V polju avtorske fotografije jo zanima beleženje prostorov in se navezuje na ciklično vračanje na določene lokacije. Fotografije zbira kot fragmente in jih sestavlja v zaključene celote (projekti Stardust, Swimming in Circles) ali se loteva konceptualno zastavljenih projektov (47 kilometrov slovenske obale, Headlines, Kje sem, ko spim?, Limen). Predstavila se je na fotografskih festivalih v Arlesu (Francija), Odessi (Ukrajina) in Mariboru ter na razstavah v Umetnostni galeriji Maribor, Fotogaleriji Stolp, Savinovem likovnem salonu, na Gradu Rajhenburg in Atriju ZRC.
Stanka Hrastelj (1975) je doslej objavila tri pesniške in dva romana. Za svoja literarna dela je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi modro ptico za najboljši roman, naziv vitezinja poezije, nagrado za najboljši prvenec in naziv najboljša mlada pesnica Slovenije. Je tudi mentorica kreativnega pisanja, urednica, moderatorka kulturnih dogodkov, avtorica spremnih besed. Od leta 2009 samostojna kulturna delavka. Vodilo njenega pisanja je, da se z vsakim literarnim delom kot avtorica ustvari na novo. Vsakič si zada drugačen literarni slog, ton, naboj in pristop, saj ne želi, da bi si bile njene knjige med sabo podobne. Zvesta pa ostaja ironiji, ki je eden njenih najljubših pisateljskih prijemov.
