Katarina Ekart (SI)

Delo raziskuje krhkost in transformativno moč narave, osrednjo vlogo v njem imajo sviloprejke (Bombyx mori L.). Avtorica zavrača tradicionalno metodo pridobivanja svile, ki vključuje uničenje kokonov, in sviloprejkam omogoči, da zaključijo svoj življenjski cikel od ličinke do metulja. Proces je pozorno spremljala in jih odstranila, ko so še imele dovolj fibroina in sericina, da dokončajo svoj kokon. V štirih dneh intenzivnega zapredanja so sviloprejke natančno zapredle določene dele konstrukcije, ki so kasneje postali del mobila. Mobile je v prostoru postal element meditacije, gibanja in samozavedanja.

Delo je bilo 2023 ustvarjeno kot magistrsko delo pod mentorstvom Marije Jenko in somentorstvom Rebeke Luciane Berčič in Tatjane Rijavec na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil.

Za BIEN sta objekt s pomočjo podatkov, ki merijo moč in smer vetra na Goriškem po javno dostopnih podatkih ARSO, v gibanje spravila Lavoslava Benčić in Žiga Pavlovič.