Lavoslava Benčić (HR/SI) & Žiga Pavlovič (SI)

Delo Lavoslave Benčić in Žige Pavloviča je preplet zgodovine, tehnologije in spekulativne ekologije, kjer se srečata dve vrsti metuljev – gojene sviloprejke (Bombyx mori L.) in divji nočni metulj jamamaj (Antheraea yamamai). Sviloprejka, tradicionalni vir industrijske svile, avtorski objekt oživlja z avdio posnetki in haptično izkušnjo hranjenja sviloprejke z murvinimi listi, medtem ko jamamaji, ki živijo prosto, se hranijo s hrastovimi listi in proizvajajo “divjo svilo”, nastopijo kot spekulativni hibridi (UI video vizualizacija).

Objekt odpira prostor refleksije o prepoznanem in prezrtem ter odpira prostor nememu arhivu neuresničenih možnosti. Avtorja razvijeta hibridni sistem, ki ga ni mogoče enoznačno opredeliti – ne kot objekt, ne kot bitje, ne kot zgolj umetniški artefakt. Konstrukcija iz hrastovega lesa se vzpostavi kot materializacija spekulativnega hibrida. Zvok in tresljaji, integrirani v leseno strukturo, se ne osredotočajo toliko na izvor – katero bitje ga je ustvarilo – temveč v ospredje postavlja vprašanje, kdaj drevo preneha biti (živo) bitje. Ko ga posekamo in mu odvzamemo korenine, ali ko usahnejo še zadnje tekočine? Delo odpira ekosistem sledi – sledi biološkega, tehnološkega in kulturnega poskusa, ki še vedno biva v krajini in kolektivnem nezavednem. Hibrid vztraja v stanju napetosti – med dediščino tradicionalne proizvodnje svile in spekulativnimi scenariji prihodnosti, med zgodovinskim spominom in sodobnim iskanjem novih oblik soobstoja. S pomočjo umetne inteligence avtorja raziskujeta življenje onkraj binarnih definicij naravnega in umetnega ter gojenega in divjega. S tem širita razumevanje o kompleksnosti ekosistemov, v katerih bivamo in delujemo.

Gojenje sviloprejke (Bombyx mori L.) za proizvodnjo svile se je začelo pred 5000 leti na Kitajskem. V Evropo se je razširilo v 6. st. n.š., k nam pa v 16. st. na Goriško. Dejavnost je imela vrhunec konec 18. st., v začetku 19. st. je zaradi obolelosti navadne sviloprejke začela pešati. Za rejce so postali aktualni odporni hrastovi prelci (Antheraea yamamai) iz Azije. Gosenica jamamaja (10-15 cm velikega nočnega metulja) se konec junija zaprede. Predilne žleze izločajo nitasto proteinsko vlakno - svilo, debelo 0,012 mm in dolgo 5 km. Z njo spredejo rumeno zelen zaščitni ovoj (zapredek). V njem poteka preobrazba v odraslo žival, ki traja do 30 dni. Prve jamamaje so v Evropo posredovali na francoski dvor leta 1860 iz Japonske. Johann Mach je leta 1866 z Dunaja prejel 85 jajčec in vzgojil prve zapredke. Bil je prvi in najuspešnejši rejec jamamajev na Slovenskem. Poskusil je tudi z vzrejo gosenic na prostem, v hrastovem gozdu na Machovem hribu pod Gorjanci. Metulji so po izleganju ušli nadzoru ter se postopno razširili po srednji in južni Evropi.

povzeto po besedilu Društva Machova dediščina pod Gorjanci www.machova-pot.si 

Preučevanju sodobne svilogojske sort murv, najsodobnejšim molekularno-biološkim metodam in tehnikam za nadzor bolezni sviloprejk in temeljitemu preučevanju zgodovinskih virov iz preteklih treh stoletij, ki opisujejo murve, rejo sviloprejk in pridelavo svilenih kokonov ter svilarstvo na ozemlju današnje Slovenije ter njenem zamejstvu, se posveča Inštitut RLB, ki raziskuje in razvija pogoje za ponovno vzpostavitev svilogojstva in svilarstva v Sloveniji ter nudi podporo bodočim svilogojcem in svilarjem. Slovenci smo bili v preteklosti na področju svilogojstva v samem svetovnem vrhu: v Gorici so Habsburžani okoli leta 1900 ustanovili prvi raziskovalni svilogojski inštitut na svetu, ki ga je vodil direktor slovenskega rodu, Janez Bolle. Njegova dela so bila prevedena v 12 jezikov, šolal se je v Gradcu. Na ozemlju današnje Slovenije smo proizvajali vrhunsko surovo svilo. Svilogojstvo in svilarstvo pa v 60. letih prejšnjega stoletja popolnoma zamre. Inštitut RLB dediščino obuja in z raziskavami ugotavlja, da s starimi genotipi murv lahko pridelamo superiorne svilene kokone. Slovenska svila se širi preko pilotnih rejcev v različnih ekogeografskih regijah Slovenije.

povzeto po prezentaciji dr. Rebeke Lucijane Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo RLB, Maribor svila.si/ in dekd.zvkds.si/