Revitalizacija vrta Hortikulturnega društva Kranj BF

Projekti temeljijo na treh različnih vodilnih idejah: ohranjanju prvotnega stanja z osredotočenostjo na rastline in biotsko pestrost; ureditvi vrta, ki v ospredje postavlja arhitekturno vrednost paviljona; ter prenovi, ki z manj omejitvami in zahtevami razvija možnost nove interpretacije vrta. Kljub skupnim začetnim analizam je vsaka skupina prišla do različnih zaključkov, vsi trije projekti pa se strinjajo glede velikega pomena kranjskega Hortikulturnega vrta kot dediščine, ki si zasluži pozornost in sredstva za skrb v prihodnosti.

1. Študenti: Eva Wallner, Polona Lovšin, Tina Jaklič

Skozi čas se spreminjamo tako mi kot prostor, ki nas obdaja. Paviljon in vrt Hortikulturnega društva Kranj sta nekoč predstavljala prepoznaven orientir lokalne skupnosti, danes pa njuna prisotnost vse bolj bledi. A njuna zgodba ostaja vtkana v krajino, pripravljena na ponovno oživitev – kot prostor, ki  ki diha preteklost skozi sedanjost. Predlagana ureditev vrta vzpostavlja preplet narave in kulture v odprt, vsem, tudi gibalno oviranim, dostopen prostor, namenjen raziskovanju, izobraževanju, srečevanju in umiku. Raznoliki ambienti ponujajo obiskovalcem možnosti za stik ali samoto. Zasnova poudarja pestrost rastišč (sušnih, vlažnih, sončnih …), kjer rastline niso le estetski element, temveč nosilke ekoloških principov. Letne čase spremljajo barve, vonjave in teksture, ki vabijo k čutnemu doživljanju prostora.

2. Študenti: Ana Kepic, Irma Klemenčič, Kaja Podgoršek, Monika Rudolf

Zaradi oteženega vzdrževanja in delne neurejenosti vrt zadnja leta ni bil prepoznan kot pomemben del naravne in kulturne dediščine Kranja, kljub izjemni vrstni sestavi, ki jo kljub svoji majhnosti ponuja. Obnova temelji na ohranjanju prvotnih zasaditev ter odstranjevanju tistih rastlin, ki niso imele prave funkcije in so odvračale zasaditve od njihovega prvotnega stanja. Izhodišče so bili seznami obstoječe vegetacije in prvotne zasaditve, s ciljem ponovno ovrednotiti in oživiti vrt. Analiza stanja je razkrila več rastiščnih tipov, ki so se zaradi pomanjkljive nege zabrisali, vendar še vedno nudijo osnovo za raznolik vrtni ekosistem. Rastiščni pogoji in seznam vrst so predstavljali podlago za potek dela in presojo, katere rastline ohraniti. Pri vnašanju nekaterih novih vrst so kriteriji temeljili na uporabi bolj avtohtonih vrst, ki bi se zlile z ostalimi ter jim ne bi predstavljale konkurence. Idejna zasnova predstavlja prostor, kjer prevladuje bogata vrstna pestrost s številnimi raznolikimi kotički.

3. Študenti: Vid Hudoklin, Špela Klemen, Kaja Pelko Pleteršek, Kristina Rupar

Prenova vrta temelji na ponovni vzpostavitvi prostorske jasnosti in poudarjanju paviljona kot osrednjega arhitekturnega elementa. Ključni poseg je odstranitev rastlinja v njegovi neposredni okolici, kar omogoča odprto vizuro in boljšo povezavo med grajeno strukturo in vrtom. Okolica paviljona bo urejena v tridelni kompoziciji, ki se postopoma spreminja v funkciji in zasaditvi: Notranji pas ob paviljonu vključuje kamnito tlakovanje in utrjeno travno rušo za zadrževanje obiskovalcev, ob njem bo ponovno vzpostavljeno manjše vodno zrcalo, ki ustvarja vizualno odprtost; Srednji pas sestavljajo cvetoči travnik, obvodna zasaditev in gozdni rob, ki postopoma uvajajo višjo vegetacijo in poudarjajo biotsko raznovrstnost; Zunanji pas oblikuje drevje, grmovje in gozdna podrast, ki s svojo svojo zamejeno in polsenčno atmosfero deluje kot zaščitni rob, ki obiskovalca objame ter omogoča umik in refleksijo.