Umetniki_ce: Erika Bournet Delbosc (FR), Ro-Nalt Schrauwen (NL), Nikki Ward (UK), Kai Holland (DE), Justine Laeufer (DE), Emily Marbach (UK), Pasquale de Sensi (IT), Miriam Martínez Abellán (ES), Liza Petridou (CY), The Scissorhands (DE), Barbara Ribnikar (SI)
Naslov razstave »Miniature: Medprostori« se nanaša na območje prehoda, prestopa v drug prostor, v katerem človek prečka novo destinacijo ali stanje ali pa vstopi vanju. Gre tudi za občutek, ki ga podpira tridimenzionalni predmet v škatli in prostoru, ki ga vsebuje. Ta razstava je zasnovana tako, da gledalcu predlaga osnovno zgodbo in ga z vodenjem skozi vrsto srečanj spravi v dvom o lastni zaznavi prostorov, ki jih opazuje. Vsakdanji predmet deluje kot perceptivna past, ki gledalca vodi v vizualni paradoks, ta pa kljubuje določenim zakonom in lastnostim materialnega sveta. V vzporednem vesolju kolaža in asemblaža stopnice ne vodijo nikamor, proporci telesa variirajo in ustvarjajo novo genezo, oblike se abstrahirajo in cvetijo same v sebi, pasivni gledalci postanejo aktivni udeleženci z vabilom, naj poskusijo razumeti, kaj je bilo sestavljeno v prostoru.
Asemblaž s tridimenzionalno materialnostjo je kolažu sorodna tehnika. Njegove možnosti se gibljejo med raziskovanjem materialov in iskanjem novih izraznih oblik. Razumljen je, podobno kot kolaž, kot načelo misli in delovanja, ki povezuje umetnost in vsakdanjost z razvojem strategije zaznavanja predmeta v njegovi spreminjajoči se resničnosti. Senca v škatli, asemblaž v škatli, je hibrid, liminalni prostor, kjer stvari začnejo delovati kot podobe, podobe pa imajo moč resničnega. Kolaž in asemblaž imata skupen magični trenutek, ko dve podobi trčita in ustvarita nekaj novega v stanju nenehnega nastajanja in naključij.
Z odprtim pozivom »Miniature: Medprostori« so bili umetniki povabljeni na raziskovalno potovanje v dimenzionalnost, da ustvarijo scenarije iz tekstur, izvirnih podob in najdenih predmetov, da kot na visečem odru, povedo majhno zgodbo, katere končne vrstice bo vedno napisala domišljija opazovalca. Asemblaž je kabinet čudes, kjer se znano preoblikuje v neznano z dejanjem postavljanja stvari v malo verjetne odnose z drugimi predmeti. Deluje kot nekakšen kalejdoskop, ki združuje drobce v novo celoto, zajema razvoj v svoji logiki, svojem naravnem toku in tudi v svoji nerazumljivi absurdnosti. To potovanje skozi razstavo osvetljujejo besede, kot so abstrakcija, dekonstrukcija in spomin. So drugi vodilni motivi, ki sestavljajo okvir, kjer poetično, nadrealno, drobci in predmeti medsebojno delujejo. Vabljeni, da se vkrcate na potovanje opazovanja in srečevanja.
- Iz kuratorskega besedila Maríe Elise Quiaro (VE/DE)