Estefania Tarud (CL)

Čilski fotograf Sergio Larraín je nekoč dejal: “Kar bi morali fotografirati, je zrak.” Avtorica s pomočjo vezenine ustvarja nevidno atmosfero. Združevanje črnega ozadja in uporaba majhnih šivov ji omogočata nagovarjanje eteričnega, neskončnega občutka, ki ga doživi, ko veze zrak in zaznavo v prostoru. V svetu hiper-vidnosti, kjer smo neprestano bombardirani s spektakularnimi podobami, se pojavi potreba po premoru—po vrnitvi v bolj introspektivno stanje in ponovnemu odkrivanju skrivnosti. Delo raziskuje čas, osredotočen na proces, in prikazuje tisto, kar ostaja skrito, namesto tega, kar je takoj razvidno. Njena umetnost preučuje “nezavedno” dimenzijo podob in se upira slepeči presežnosti hiper-vidnosti. Izbira poltemo—prostor zapeljevanja.