ZRAK

ZRAK
Tema BIEN 2025

Pridružite se predavanjem, ki raziskujejo temo ZRAKA z različnih perspektiv.
https://youtu.be/i9bcl5JUees

16:00-16:10
Zala Orel: Uvod v BIEN 2025
Zala Orel je umetniška direktorica in ustanoviteljica Bienala tekstilne umetnosti BIEN.

16:10-16:30
Klara Debeljak: Ætrova zgodba
Klara Debeljak je raziskovalka in umetnica, ki živi v Ljubljani in deluje na presečišču pisanja, oblikovanja in video umetnosti.

16:30-17:00
Robert Brus: Simbolika in lepota dreves
Robert Brus je redni profesor na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerze v Ljubljani.

17:00-17:30
Dagmar Bosma: Rja nikoli ne spi: Trans*formativne potencialnosti korozije
Dagmar Bosma je umetnik_ca, pisatelj_ica in kulturni_a programer_ka, ki živi v Amsterdamu. Trenutno raziskuje trans* gibanja propadanja.

17:30-18:00
Francisca: Caer Ascendiendo (Pasti vzpenjajoč se)
Francisca Khamis Giacoman je čilska umetnica iz palestinske diaspore, ki trenutno prebiva v Amsterdamu. Njena nedavna dela raziskujejo fragmentirane diasporske spomine.

18:00-18:30
Elise Misao Hunchuck: Kaj je ta stvar, ki jo imenujemo oblak?
Elise Misao Hunchuck je v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje, za neprijetnost se vam opravičujemo.

Biografije

Klara Debeljak je raziskovalka in umetnica, ki je svoje raziskovanje internetne intimnosti, identitite in spreminjajoč se koncept skupnosti skozi prostorsko in infrastrukturno lečo začela med študijem psihologije na Karlovi Univerzi v Pragi in nadaljevala na Akademiji Gerrit Rietveld v Amsterdamu. Klarina praksa prepleta pisanje, oblikovanje ter videoumetnost. Med drugim je raztavljala na bienalu Dakar OFF, Unfair Amsterdam ter prejela nagrado Designers Write. Z letom 2024 je začela dvoletno rezidenco v MGLC Šviceriji, kjer razvija projekt, ki raziskuje gentrifikacijo digitalne in urbane sfere.

Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Bil je na več študijskih izpopolnjevanjih v tujini in je član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij. Raziskovalna področja, s katerimi se ukvarja, so v zadnjih letih predvsem dendrologija, biogeografija lesnatih rastlin, genetska in morfološka variabilnost drevesnih vrst ter ohranjanje njihove genetske variabilnosti. Zanima ga tudi uporaba dreves v urbanem okolju, arhitekturi in umetnosti.

Dagmar Bosma je umetnik_ca, pisatelj_ica in nabiralec_ka, ki živi v Amsterdamu. Študiral_a je vizualno umetnost na Inštitutu Piet Zwart v Rotterdamu, kjer je razvil_a kontinuirano delo z naslovom "SCRAP METAL DREAM BOY", ki sledi trans*formativnim premikom rje in propadanja. Nedavno je razstavljal_a v Manifold Books (Amsterdam), W139 (Amsterdam), A Tale of A Tub (Rotterdam), Marres (Maastricht), Dracul.la (Barcelona) in Rosa Kwir (Balzan).

Francisca je čilska umetnica iz palestinske diaspore, ki trenutno prebiva v Amsterdamu. Skozi svoje performanse, instalacije in avdiovizualna dela poskuša priklicati zgodbe o migracijah in jih razplesti na meji fikcije in materialnosti. Njeno raziskovanje se dotika jezika, produkcije znanja in dostopnosti preko kroženja zgodb, pri čemer se osredotoča na različne načine (po)spominjanja nase in druge. Aktivno je vključena v projekte samoupravljanja.

⇊

⇊

⇊

Ætrova zgodba
Besedilo: Klara Debeljak

Ko sem prvič spoznala, da eter pomeni “zgornja plast bistrega zraka”, je bilo prodorno modro jesensko popoldne, nad glavami so letele jate ogromnih ptic. Sledila sem navzgor obrnjenemu prstu tujca, ko je rekel “Nikoli ne spuščaj oči z etra.” Od tega trenutka sem svež zrak, jasno nebo, celo čarobnost, povezovala z etrom. Čeprav se s spreminjanjem vremena in smeri vetra eter nikoli ne prikazuje zgolj v eni obliki. Zavzema različna stanja in narekuje preobrazbe. V srednjeveški znanosti je dobil eter mesto “petega elementa”, snovi, ki napolnjuje ves prostor in sestavlja vsa telesa.

Arheolog je pred približno sto leti na staroegipčanski grobnici našel natančno ilustracijo zraka. Poslikave in reliefi prikazujejo boga zraka, ki so ga stari Grki imenovali Eter. V dvignjenih rokah drži boginjo neba, njeno dolgo telo se na obeh straneh etra približuje zemlji in se jo dotika. Čeprav se ga predstavlja na različne načine, je Eter upodobljen kot trden. Njegova oblika je povezana z umom, resnico, razumevanjem in ravnotežjem. V različnih kulturah sta bili glavni značilnosti zraka red in stabilnost, pomirjujoč in osvežujoč učinek, ki nasprotuje kaosu. Na prvi pogled povezava morda ni očitna, a zrak in kaos sta tesno povezana, drug z drugim tekmujeta kot brata. In res, v grški mitologiji je Eter Kaosov mlajši brat, oba sta sinova Kronosa, Časa, očeta minevanja.

Dihanje je za nas, smrtnike, najznačilnejša povezava Časa in Etra, ki ga skoraj vsi organizmi izvajamo, da preživimo. V zgodnji hindujski filozofiji se dih predstavlja kot prana, “dih življenja”, življenjska sila. Dihanje se v duhovnem smislu doživlja kot ritmično usklajevanje z utripom vesolja, kot vodilo sprejemanja vsega sveta vase in predajanja nazaj, v trenutku izmenjave. Prostori, ki naravno spodbujajo dihanje in preplet z zrakom, so gozdovi, večkrat imenovani kot “pljuča zemlje”. Gozdovi čistijo zrak, proizvajajo kisik in zrak obogatijo z organskimi spojinami, ki krepijo imunski sistem in zmanjšujejo stres.

Zahodni svet se obupano oklepa starodavnih filozofij v poskusu združevanja s svojo prano. Da bi se počutili povezani v spiralah časa, ljudje iščejo užitke v dihalnih tehnikah in jogijskih praksah. Posvečanje duhovnemu značaju zraka in diha postaja še odločnejše in bolj razširjeno, ko smo priče podnebnemu zlomu in propadu našega sveta v kaos. Ko se “pljuča zemlje” uničujejo in spreminjajo v dobičkonosne monokulture, naša mesta tonejo v trajni rdeče-sivi smog, vzorci parjenja in letenja ptic pa postanejo moteni in ovirani. Znanstveniki razburjeno merijo kakovost zraka in njeno degradacijo, astronomi opazujejo izginjajoče zvezde, skrite zaradi svetlobnega onesnaženja, ki ga povzroča naraščajoča populacija. Teoretiki zarot obračajo glave proti nebu in spremljajo nepravilnosti v oblakih in zračnih oblikah.

Slabe razmere v naši atmosferi in znižanje kakovosti zraka, te vitalne življenjske sile, ki simbolizira ravnotežje, a tudi spremembo, povzročajo počasno razgradnjo stabilne prezence Etra, nemir in meglo. Ne pozabimo, da zrak življenja omogoča, a jih tudi jemlje. En sam zračni mehurček v krvnem obtoku je lahko usoden in ena od desetih smrti po svetu je posledica onesnaženja zraka. Tudi če kakovost zraka nikoli ne bi bila degradirana do te mere, kot je sedaj, prisotnost zraka je skupaj z vlago in časom vedno odgovorna za transformacijo in nas spominja na našo minljivost. Zrak v svojem bistvu razgrajuje materiale na njihove najbolj osnovne oblike, kar povzroča plesen, rjo, razkroj in metamorfozo, in nas opominja, da nič ne ostane statično.

Sanjala sem o ptici, ki je s svojim ogromnim telesom zakrivala nebo, s svojimi krili je prebujala nevihte in pometala stran delce prahu, pepela in smeti. Orjaška ptica je očistila prostor in prepričala Eter, da se vrne v svoje trdne temelje, namignila mu je, naj se za podporo nasloni na boginjo Neba in skupaj sta šepetala Kaosu in ga pomirila. Velika ptica nam ni dala druge izbire, kot da se prilagodimo. Letela je nad nami, sadila drobna semena v skrite kotičke in nagovorila Zemljo, da k sebi spet povabi gozdove. Bilo je drugače, ne več tako kot prej, v novi fazi razkroja in preobrazbe so bogovi stali enakopravni, z ramo ob rami. Smrtniki smo rasli v zrak, nežno, ker če kdaj, je čas za sanje zdaj.