100 let je minilo od smrti Srečka Kosovela.

Od takrat je nastalo in propadlo na desetine držav, razdivjalo nešteto vojn. Nekaj milijard ljudi se je rodilo in umrlo. Natisnjenih je bilo milijone knjig. Tudi to, da so Kosovelove pesmi še vedno aktualne, neposredne in pronicljive, poslušamo že sto let. Države, oblast, gospodarji, uradniki, blagajniki, ravnatelji, ljudje ... vse se menja in spreminja. Napreduje. A včasih se zdi, da se v stoletju ni spremenilo nič.

Triptih plakatov po literarnih predlogah Srečka Kosovela, likovni interpretaciji Andreja Štularja in grafični podobi Dušana Grobovška. Slednja sta sodelovala že pri knjigi Andreja Štularja Ostri ritmi (Forum Ljubljana, 2021).

Srečko Kosovel (1904–1926), pesnik Krasa in eden najpomembnejših predstavnikov slovenske poezije. Kljub temu da je umrl star komaj 22 let, je za seboj pustil bogat in raznolik literarni opus. Poleg bolj čustvenih in impresionističnih pesmi, ki jih je sam imenoval »baržunasta lirika«, je najbolj znan po ekspresionističnih in konstruktivističnih pesmih oziroma konsih, ki pa so bili prvič objavljeni šele 41 let po njegovi smrti v zbirki Integrali.

Andrej Štular (1967) je ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Pri njem se dokaj enakovredno prepletajo področja ilustracije in stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih v Sloveniji in tujini. Izdal je šest avtorskih knjig: Lustri (2000), Kompost (2008), Živa sem! (2011), Bežimo, svet se podira! (2014), Kronike (2015) in Medved (2019). Za svoja dela je prejel več nagrad.

Dušan Grobovšek (1964) je oblikovalec vizualnih komunikacij in od leta 1990 prvi diplomant oblikovanja na ALUO v Ljubljani. Kot umetniški ali kreativni direktor je deloval pri snovanju mnogih komunikacijskih konceptov ali produktov v največjih slovenskih oglaševalskih agencijah. Leta 2010 je v Kranju ustanovil oblikovalski studio Idejološka ordinacija. Je prejemnik številnih nagrad doma in v tujini, med zadnjimi Valvazorjeve nagrade leta 2022, prve – Študentske Prešernove nagrade za oblikovanje – pa že leta 1987.