Umetnika Pima Palsgraafa (1979) navdihuje propadanje in nepravilnosti v mestu ter neskladje med naravo in urbanostjo kot perspektiva meta-modernističnega razmišljanja. Palsgraafovo delo je rezultat poglobljenega raziskovanja erozije mestnega središča. Prazni prostori – stari hodniki in stropi, ki so tik pred zrušitvijo in kjer narava vstopa, da bi zavzela prostor – so vir njegovega navdiha. Palsgraaf redno sodeluje z drugimi umetniki na različnih industrijskih lokacijah, kot so tiste v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Leta 2012 je začel projekt If Paradise is Half as Nice (IPIHAN), umetniški projekt, osredotočen na ustvarjanje umetnosti v zapuščenih tovarnah. V središču Palsgraafove umetniške filozofije je raziskovanje, kako posamezniki prispevajo k oblikovanju sveta okoli sebe. S temeljito analizo teh vidikov odkriva dualizme, ki so značilni za sodobno družbo. Teme, kot so nihilizem in potrošništvo, ironija in naivna neformalnost, sobivajo, se v njegovih delih prepletajo in ustvarjajoč bogato tapiserijo kontrastnih elementov.
Naslov dela: Pepel 14-16