Umetnice_ki: Ana Čavić (RS), Bodo Korsig (DE), Consuelo Zatta (IT), Chris Kenny (UK), Duša Jesih (SI), Giuseppe Ragazzini (IT), María Elisa Quiaro (VE/DE), Michela Taeggi (IT), Oliver Pilić (SI), Pim Palsgraaf (NL), Philip Carney (UK), Saskia Reis (DE), Silvia Beltrami (IT), Suzana Brborović (SI)
Čustva uvrščamo med tiste stvari na svetu, ki ne potrebujejo vedno (jasne) definicije. Včasih jih moramo samo čutiti, predelati in narediti prostor zanje. Ravno s to tematiko se v razstavljenih delih ukvarjajo izbrane umetnice in umetniki. Ustvarjajo »prostor« v obliki kolaža za naša tako ali drugače potlačena/nevidna čustva. Z izbranim materialom (papir, les, izrezane besede, stari arhitekturni zemljevidi, podobe iz revij …) nas vabijo v svoj prostor, viden ali skrit, in nam tako dajejo svobodo čutenja. Sprašujejo se, kaj je ujeto pod našo osebno površino in površino sveta na splošno. Tudi raziskovanje vseh plasti umetniških del (plasti papirja, lesa, vsebine med vrsticami …) nas lahko spodbudi k razmišljanju o različnih plasteh naše individualnosti in nas prisili, da ji končno naredimo zaslužen prostor. Neskončna moč umetnosti je zmožnost vzbujanja čustev. Seveda naša življenja niso sestavljena le iz prijetnih občutkov in če smo iskreni, je velik del tistih, ki so bolj kompleksni, neprijetnih in negativnih. In kaj je boljšega od tega, da jih raziščemo s potezami (z rezi …) umetnikovih izkušenj? Kaj naredimo v času žalosti, zlomljenega srca, obupa in žalosti? Skozi umetnost (slike, glasbo, kiparstvo itd.) lahko iščemo znan občutek domačnosti, kar nas tolaži, da so vsa čustva univerzalna. Uvid v lastne boje in iskanja vsakega od nas daje moč naši empatiji.
- kuratorka: Maruša Štibelj (SI)
